LAS Dolenjska in Bela krajina

Analiza izvajanja programa CLLD in vključevanja nevladnih organizacij

Analiza izvajanja programa CLLD in vključevanja nevladnih organizacij

250 različnih nevladnih organizacij z območja 34 slovenskih LAS (lokalnih akcijskih skupin) je predstavilo svoje bogate izkušnje z vključevanjem v procese sestavljanja lokalnih partnerstev in sprejemanja strategij lokalnega razvoja. Pri procesu je s Stičiščem nevladnih organizacij regije Jugovzhodna Slovenija (Regijski NVO center) sodelovala tudi Lokalna akcijska skupina Dolenjska in Bela krajina.

Raziskava o vključevanju nevladnih organizacij (NVO) v izvajanje programa CLLD, ki je preverjala, kako učinkovito so se NVO vključevale in s kakšnimi težavami so se pri tem srečevale, je potekala z namenom, da se na podlagi ugotovljenega sprejmejo ukrepi za še učinkovitejše izvajanje. Analizo so jo pripravili na CNVOS, podatke več kot 250 nevladnih organizacij pa so priskrbela regionalna NVO stičišča in Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Raziskava se izvaja v več fazah (trenutno zajema podatke, zbrane od konca leta 2016 do maja 2017, sicer pa bo zbiranje potekalo skozi vse do konca 2018) in vključuje stališča NVO o učinkovitosti različnih vidikov izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost: od začetnih procesov sestavljanja lokalnih partnerstev, organizacije LAS in procesov sprejemanja Strategij lokalnega razvoja, do izvajanja javnih razpisov LAS za sofinanciranje projektov oziroma operacij.

Kratek povzetek analize odgovorov je pokazal, da večina NVO meni, da je bilo obveščanje o možnosti pridružitve partnerstvom relativno dobro, da je bil njihov interes za sodelovanje srednje velik, da pa je njihova zastopanost v LAS manjša kot pri drugih sektorjih. Prav tako večinoma menijo, da so LAS ustrezno organizirane (glede pristojnosti, nalog, sprejemanja odločitev), da pa so NVO v LAS srednje ali manj aktivne, predvsem zaradi slabega poznavanja svojih možnosti in zaradi finančne nekonkurenčnosti. Dobro so ocenile delo vodilnih partnerjev, zadovoljne so bile tudi s sprejetim osnovnim dokumentom partnerstva (t. j. s Strategijo lokalnega razvoja) in z možnostmi vključevanja v njegovo pripravo, čeprav niso bile toliko dejavne pri podajanju idejnih predlogov za projekte, kot bi bile lahko, saj so vnaprej vedele, da ob danih pogojih financiranja niso zmožne realizirati idej. To je bil tudi glavni razlog, da se skoraj polovica vprašanih kasneje ni prijavila na javni razpis: zaradi nezmožnosti zagotavljanja lastnega sofinanciranja in dejstva, da niso mogle zalagati sredstev za projekt (predplačila niso predvidena). Večina tistih, ki so se prijavile na razpis, je imela pri tem težave, najpogostejši sta bili zamudno zbiranje treh ponudb za vsak načrtovani strošek ter birokratsko prezahteven postopek glede na vrednost projektov. So pa NVO dobro ocenile delo vodilnega partnerja v skoraj vidikih priprave razpisa in pomoči prijaviteljem.

Vir: Regijski NVO Center NM in CNVOS

DOKUMENT: Analiza vključevanja nevladnih organizacij v izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost


Nazaj na Novice
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje