Oživitev mestne tržnice Novo mesto

V okviru projekta Kooperativno kmetijstvo LAS DBK se je projektna skupina lotila izziva kako pristopiti k oživitvi mestne tržnice Novo mesto. V prvi fazi je bil izdelan pregled stanja primerljivih tržnic v Sloveniji, v nadaljevanju pa so bili izdelani ukrepi za oživite mestne tržnice, ki so bili podrobneje opisani v elaboratu, ki je nastal v okviru projekta.  Zapisani so glavni izseki iz elaborata.

PRIMERJAVA Z OSTALIMI TRŽNICAMI V SLOVENIJI
Mestne tržnice že dolgo presegajo pojem zgolj prostora za prodajo lokalnih produktov, ampak postajajo čedalje bolj pomembne tudi kot prostor druženja in osebna izkaznica mesta pa tudi regije. S tem pa postajajo vse bolj zanimive tudi za turiste. V projektu Kooperativno kmetijstvo LAS Dolenjska in Bela krajina smo se lotili tudi tega izziva. Pri tem smo pregledali ostale primere lokalnih tržnic, ki so bile deležne sofinanciranja iz sredstev lokalnih razvojnih strategij (LAS Za mesto in vas, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Istra, LAS Posavje). Sredstva CLLD sicer ne zadoščajo za izgradnjo večje infrastrukture, so pa zanimiva za financiranje manjših investicij (nakup stojnic, izdelavo celostne podobe, ustvarjanje povezav), ki so prav tako pomembne za oživitev tržnične dejavnosti.

MESTNA TRŽNICA NOVO MESTO 
Mestna tržnica Novo mesto že dolgo ni funkciji, ki bi ji pripadala. Vzrok je tudi v slabi infrastrukturi.  Priprava idejne zasnove prenove novomeške tržnice sega že v prejšnje desetletje. Žal dlje od zasnov ni bilo storjenega. Že v fazi priprave projektne dokumentacije so se pojavili pomisleki, predvsem o  organizaciji  mestnega življenja v času gradnje, ki je nakazovala, da bo mestna oblast z nepremišljenim ravnanjem iz mesta izgnala še zadnje prebivalce in otežila poslovno dejavnost še prisotnim podjetnikom v mestu. Izgradnji tržnice je poleg podjetnikov, nasprotovala tudi civilna iniciativa, ki je  občina naj ne bi dovolj vključevala v načrte priprave. Zadevo je dodatno zapletla še zahteva po obsežnejši arheološki raziskavi na Florjanovem trgu. S tem so bile aktivnosti za temeljito obnovo novomeške tržnice zaključene. V nadaljnjih letih so bila izvedena le manjša vzdrževalna dela.  S tem je bila zamujena velika priložnost, da bi Novo mesto dobilo mestno tržnico kot ji pripada. V naslednjih letih se je Mestna občina Novo mesto lotila obsežnih gradbenih del povezanih z oživitvijo mestnega jedra, žal ta obnovitvena dela, zaradi vseh nasprotovanj iz prejšnjih let niso vključevala obnovo mestne tržnice. To pa je predstavljajo še eno izgubljeno priložnost za Novo mesto.

Novo mesto ima močno podeželsko zaledje, ki daje mestu nove razvojne priložnosti in prostorske izzive na področju povezovanja podeželja in mesta. Podeželje nudi mestu razvoj dejavnosti na področju naravnih danosti, kot sta gozd in kmetijske površine. V bližini je kar nekaj kmetij, ki pa se raje kot za prodajo na tržnici odločajo za prodajo na svojem »dvorišču« (Ekološka kmetija Pleško, Kmetija Medle, Kmetija Redek …). Dovolj posluha tudi ni za prodajo ekoloških izdelkov. Ekološka tržnica se je v tem času kar nekajkrat selila. Sprva je imela svoj prostor na mestni tržnici, vendar zaradi svoje specifike, ki se bistveno razlikuje od konvencionalne tržnice, ni uspela obdržati in se je selila na Glavni trg, dokler ni zaradi preureditve glavnega trga prenehala obratovati.

Trenutno je v pomladanskem, poletnem in jesenskem času aktualna sobotna tržnica na Glavnem trgu. Na njej svoje produkte/izdelke ponujajo lokalni pridelovalci, ki v svojo ponudbo vključujejo proizvode ekološke in integrirane pridelave, na voljo pa so tudi hortikulturni in različni pekovski izdelki. Poleg tržniške ponudbe, pa imajo udeleženci priložnost preizkusiti tudi gostinsko ponudbo. S sobotnimi tržnicami želi MO NM prispevati k oživljanju mestnega jedra. Vendar pa takšna oblika tržnice (organizirane le ob sobotah), ne more nadomestiti vlogo mestne tržnice, zato bo potrebno ponovno pristopiti k oblikovanju mestne tržnice, če želi MONM pridobiti stratus pravega regionalnega in turistično zanimivega središča.

Na osnovi izdelanega pregleda stanja na ostalih tržnicah in primerjava s stanjem na novomeški tržnici je jasno, da bo mora MO Novo mesto pri razvoju tržnične dejavnosti zavzeti drugačen pristop, ki bo tržnico učinkoviteje povezal s kmetijskim zaledjem in izkoristil tako prostor, ki je namenjen prodaji, kot tudi potenciale, ki jih ima kmetijstvo na omenjenem območju.

Potrebna bo večja animacija in podoba pridelovalcev, da se bodo ti odločili za prodajo na trgu.  

UKREPI ZA ZAGON MESTNE TRŽNICE NOVO MESTO

Našteti so le ukrepi, podroben opis ukrepov, aktivnosti za njihovo realizacijo in projekti, pa tudi predvideni viri financiranja so navedeni v elaboratu:

• Obnova mestne tržnice na Florijanovem trgu.
• Animacija ponudnikov za prodajo na tržnici.
• Organizirano zbiranje prodajnih artiklov in skupni prevoz na tržnico.
• Ureditev manjšega distribucijskega in logističnega centra za shranjevanje in razrez zelenjave.
• Ločiti prostor namenjen ekološki tržnici od prostora konvencionalne tržnice znotraj mestne tržnice.
• Pomoč pri prodaji presežkov, pomoč pri prijavi na zelena javna naročila.
• Vstop prodajalcev v kolektivne blagovne znamko  Dobrote Dolenjske.
• Promocijske aktivnosti za večjo prepoznavnost ponudnikov na mestni tržnici.