Projekt za spodbujanje zelene preobrazbe na območju LAS DBK
Ena izmed prednostnih nalog evropske kohezijske politike je tudi »zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«. Naloga je namenjena uresničevanju specifičnega cilja: izboljšanje varstva in ohranjanje narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture v mestnih okoljih in zmanjševanje vseh oblik onesnaževanja.
Za pomoč občinam pri pripravi projektov na temo zelene preobrazbe je LAS DBK pripravil projekt SPODBUJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA EKOSISTEMA NA JAVNIH POVRŠINAH. Projekt se izvaja na območju 12 dolenjskih in belokranjskih občin. Vključuje svetovanje občinam in izdelavo strokovnih smernic, ki bodo služile kot jasno navodilo občinam za pripravo projektov trajnostnega urejanja in vzdrževanja zelenih javnih površin. S tem bodo občine aktivno prispevale k izboljšanju stanja biodiverzitete na svojem območju.
Obdobje izvajanja projekta je 10 mesecev.
Vsebina in cilj projekta:
V zadnjem obdobju se na svetovnem in državnem nivoju vse bolj zavedamo problematike upadanja opraševalcev. Po aktualnih podatkih se je v zadnjih desetih letih populacija opraševalcev zmanjšala za 30%, kar je zaskrbljujoč podatek, saj opraševalci igrajo ključno vlogo pri opraševanju rastlin, vključno s pridelki, ki so pomembni za kmetijsko pridelavo in kakovost pridelkov. Med najbolj poznanimi opraševalci je kranjska čebela (Apies mellifera carnica). Ne smemo pa pozabiti tudi na ostale manj znane opraševalce, kot so divje čebele (čebele samotarke, čmrlji), muhe trepetavke, metulje, nekatere druge žuželke, ki opravijo polovico opraševanja v kmetijstvu.
Na izboljšanje stanja opraševalcev težko vplivamo v odprti krajini in na kmetijskih površinah, lahko pa s svojimi aktivnostmi dosežemo neposredne vplive v urbanem prostoru. Javne zelene površine predstavljajo zatočišče divjim opraševalcem v luči stalnega upadanja opraševalcev v kmetijski krajini. Različne študije so pokazale, da ima lahko urbanizacija pozitivne učinke na raznolikost opraševalcev, saj odsotnost pesticidov in raznolika sestava cvetočih rastlin kot vir hrane, vpliva na raznolikost in število opraševalcev. Še posebej so pomembna dolga vegetacijska obdobja cvetočih rastlin. Občine imajo zato ključno nalogo kako načrtujejo, oblikujejo in vzdržujejo mestne zelene površine, da bodo pripomogle k boljšem stanju opraševalcev v njihovem okolju.
S projektom bodo ciljnim skupinam – občinam, komunalnim podjetjem, lokalnemu prebivalstvom in podjetjem, ki so vključeni v urejanje in vzdrževanje javnih površin, ponujene kvalitetne in strokovne smernice za izboljšanje stanja javnih prostorov iz vidika opraševalcev, ki so hkrati usklajene s strokovnimi, krajinsko-arhitekturnimi standardi urejanja javnega prostora.
Za naše območje bo v okviru projekta pripravljeno:
1) Strateške usmeritve za ohranjanje zelenih površin in urejanje zelenega sistema mesta, ki predstavlja zelene koridorje za opraševalce.
2) Seznam ustreznih drevnin in trajnic kot pomembnega vir hrane za opraševalce, ki bo usklajen s standardi sajenja urbanih dreves v naseljih in bo upošteval tudi ostale vidike mestnega drevja.
Smernice bodo vključevale tudi vzpostavljanje površin za gnezdenje opraševalcev in možnosti načina vzdrževanja zelenih površin z ugodnim vplivom na stanje in raznolikost opraševalcev. V zaključnem delu bodo predstavljeni primeri dobrih praks iz evropskih in slovenskih mest, ki jih lahko občine prenesejo v svoj prostor.
Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020.
