Predstavitev projekta Črna človeška ribica

Med 20. in 21. majem 2022 je v Trstu potekal že 4. mednarodni simpozij SOS Proteus, ki je obeležil minulih 260 let od Scopolijevega prvega znanstvenega opisa človeške ribice (Proteus anguinus). Simpozij je bil posvečen predstavitvi znanstvenih dosežkov na področju raziskav in predvsem varstvu vrste in njenega življenjskega prostora v luči klimatskih sprememb.

Na tridnevnem simpoziju so se predstavili tudi slovenski raziskovalni dosežki na temo varstva človeške ribice, še posebej njene podvrste, črne človeške ribice (Proteus anguinus parkelj), ki je endemična saj je njen življenjski prostor ozko razširjen le na okoli 5 – 10 km2 v Beli krajini.

Slovenski raziskovalci Boris Kolar (NZLOH), Mitja Prelovšek (Inštitut za raziskovanje krasa), Peter Trontelj in Rok Kostanjšek (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo), Špela Gorički in Gregor Aljančič, so predstavili zadnje znanstvene vpoglede v življenje in ogroženost tega največjega jamskega vretenčarja.

Sodelavci Zavoda RS za varstvo narave pa so predstavili projekt Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli krajini z akronimom »Črna človeška ribica«, ki je bil sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Kljub temu, da gre za enega izmed manjših projektov pa velja izpostaviti, da je bil eden izmed prvih, ki se je ciljno lotil ozaveščanja laične lokalne skupnosti in drugih lokalnih institucij, ki so spoznale kako pomemben prebivalec se skriva v plitvem belokranjskem kraškem ravniku in s katerimi okoljskimi stiskami se sooča. V sklepnem delu projekta se je namreč odvila strokovna diskusija na okrogli mizi, ki je obelodanila stiske črnega proteusa in zagotovo dala zametke naslednjim projektnim idejam, ki rešujejo obstoj in življenjski prostor te edinstvene jamske živali.